KAJ SO KOŽNE BOLEZNI

Kožne bolezni so motnje, ki prizadenejo kožni organ, vključno z epidermisom (zgornja plast kože), dermisom (srednja plast) ali subkutisom (podkožje).

Kožne bolezni lahko vključujejo vnetja, okužbe ali genetske motnje, ki povzročajo spremembe v videzu, strukturi ali funkciji kože.

Te bolezni ne vplivajo le na videz, temveč tudi na kakovost življenja.

Na primer, posameznik z rozaceo se lahko izogiba socialnim stikom zaradi pogoste eriteme (rdečice obraza), kar vpliva na samozavest. Pravilna nega kože in izogibanje sprožilcem sta ključna pri preprečevanju ponavljajočih se težav.

Seboroični dermatitis je ena izmed kroničnih kožnih bolezni, ki povzroča vnetje, rdečico in luščenje na predelih, bogatih z lojnicami.

VRSTE KOŽNE BOLEZNI

Najpogostejše kožne bolezni vključujejo širok spekter stanj, ki vplivajo na zdravje kože. Tukaj je nekaj najpogostejših:

• Akne: Vnetje kože, ki se pojavi zaradi zamašitve lasnih mešičkov s sebumom in odmrlimi kožnimi celicami, kar vodi v nastanek ogrcev, mozoljev in včasih cist.
• Ekcem (atopijski dermatitis): Kronična vnetna bolezen, ki povzroča suho, srbečo in vneto kožo. Pogosto prizadene dojenčke in otroke, lahko pa traja tudi v odrasli dobi.
• Luskavica: Kronična avtoimunska bolezen, za katero je značilno hitro množenje kožnih celic, kar povzroči nastanek rdečih, luskastih madežev na koži, najpogosteje na komolcih, kolenih, lasišču in hrbtu.
• Seboroični dermatitis: Vnetje kože, ki prizadene območja z veliko lojnicami, kot so lasišče, obraz in prsni koš. Pojavi se kot rdeči madeži in luščenje kože.
• Kontaktni dermatitis: Vnetje kože, ki se pojavi kot odziv na stik s snovmi, ki dražijo kožo ali povzročajo alergijske reakcije, kot so kemikalije, rastline ali kozmetični izdelki.
• Rozacea: Kronična bolezen, ki prizadene obraz in povzroča rdečico, razširjene krvne žilice, mozolje in občutljivost kože.
• Vitiligo: Avtoimunska bolezen, pri kateri koža izgubi pigment zaradi uničenja melanocitov, kar povzroči bele lise na različnih delih telesa.
• Herpes zoster (pasovec): Virusna okužba, ki jo povzroča isti virus kot norice (varicella zoster virus). Prizadene živce in povzroča boleče izpuščaje.
• Glivične okužbe: Te vključujejo okužbe, kot so atletsko stopalo, kandidiaza in tinea versicolor, ki jih povzročajo različne vrste glivic.
• Koprivnica (urtikarija): Nenaden pojav srbečih izpuščajev, ki jih običajno povzroči alergijska reakcija na hrano, zdravila ali druge snovi.

AKNE

Akne so kronična vnetna bolezen, ki prizadene pilosebacealne enote (lasni mešički in lojnice).

Lojnice proizvajajo sebum (maščoba), ki včasih zamaši lasni mešiček.

Ko se to zgodi, se bakterije, kot je Propionibacterium acnes, začnejo prekomerno razmnoževati.

To povzroči vnetje, kar se kaže v obliki komedonov (ogrci in beli mozolji), papul, pustul ali celo cist.

Najstniki so še posebej dovzetni za akne zaradi hormonskih sprememb. Prekomerna produkcija androgenih hormonov povzroča večji nastanek sebuma.

Na primer, ob stresnem obdobju pred šolskim izpitom se lahko stanje poslabša zaradi povišanja stresnih hormonov.

Če na obraz nanesemo neustrezne kozmetične izdelke, kot je mastna krema, lahko poslabšamo zamašitev por.

Redno čiščenje kože z nežnimi sredstvi je pomembno, da se prepreči poslabšanje stanja.

Akne se pogosto pojavijo na obrazu, hrbtu ali prsih.

Pogosto se bolniki počutijo negotove zaradi svojega videza, kar lahko vpliva na samozavest.

EKCEM

Ekcem je kronična vnetna kožna bolezen, znana tudi kot atopijski dermatitis, ki povzroča pruritus (srbenje), eritem (rdečica) in suhost kože.

Koža pri ekcemu izgubi svojo barierno funkcijo, kar pomeni, da ne more več učinkovito zadrževati vlage in ščititi pred dražilnimi snovmi.

Pogosto so prizadeti komolci, kolena in obraz.

Na primer, stik z milom ali detergentom lahko sproži izbruh, saj ti izdelki dodatno poškodujejo občutljivo kožo.

Pogosto je treba izbrati hipoalergene izdelke za nego.

Ekcem je pogostejši pri otrocih, a lahko traja tudi v odrasli dobi. Histamin, sproščen ob srbenju, lahko povzroči dodatno vnetje, če se praska preveč.

Pogosto drgnjenje kože vodi v nastanek lihenifikacije (zadebelitve kože).

Spremembe v okolju, kot je suh zrak pozimi, lahko poslabšajo simptome.

Pomembno je, da kožo redno navlažimo, še posebej po tuširanju, da preprečimo izsušitev in srbenje.

LUSKAVICA

Luskavica je kronična avtoimunska bolezen, ki povzroči prekomerno rast keratinocitov (kožnih celic) v epidermisu.

To vodi do nastanka plakov, ki so rdeče, zadebeljene in prekrite z belimi luskami.

Primer iz vsakdanjega življenja: po prhanju lahko oseba z luskavico na komolcih opazi, da luske odpadajo kot droben prah.

Imunski sistem napačno sproži vnetje, kar pospeši obnavljanje kože.

Luskavica se pogosto pojavi na komolcih, kolenih, lasišču in križu. Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo, saj se pogosto pojavlja v družinah.

Poleg kože lahko prizadene tudi sklepe, kar imenujemo psoriatični artritis.

Stres, hladno vreme ali poškodbe kože, kot je praskanje, lahko poslabšajo simptome.

SEBOROIČNI DERMATITIS

Seboroični dermatitis je ena vrsta kožne bolezni, ki prizadene področja z veliko lojnicami, kot so lasišče, obraz in prsni koš.

Malassezia (glivica), ki je naravno prisotna na koži, lahko povzroči prekomerno vnetje in luščenje kože.

Na primer, po tuširanju se lahko pojavijo rumenkaste luske ob lasni liniji, ki povzročajo srbenje.

Koža postane rdeča in mastna, kar pogosto vodi do pojava eritema (rdečice). Stres in sezonske spremembe pogosto poslabšajo simptome.

Seboroični dermatitis je pogost pri novorojenčkih kot temenca (luskasto lasišče), pri odraslih pa se pojavlja kot prhljaj.

Uporaba blagih šamponov in izogibanje dražilnim izdelkom lahko pomaga pri nadzoru sebuma in simptomov.

KONTAKTNI DERMATITIS

Kontaktni dermatitis je vnetna reakcija kože, ki nastane po stiku z dražilno snovjo ali alergenom.

Koža reagira z eritemom (rdečico), pruritusom (srbenjem) in edemom (oteklino).

Na primer, če uporabimo nov parfum, lahko koža postane rdeča in srbeča na mestu nanosa.

Ob stiku s nikljem v nakitu lahko nekateri razvijejo alergijsko reakcijo, ki se kaže v obliki mehurčkov in pekočega občutka.

Kontaktni dermatitis se pogosto pojavi tudi pri uporabi agresivnih čistilnih sredstev, saj te snovi poškodujejo kožno pregrado.

Pomembno je prepoznati sprožitelje in se jim izogibati, da preprečimo ponavljajoče se izbruhe.

Če vas zanima kaj pravzaprav je seboroični dermatitis klkiknite TUKAJ.

ROZACEA

Rozacea je kronična kožna bolezen, ki povzroča eritem (rdečico), telangiektazije (razširjene žilice) in včasih papule ali pustule na obrazu.

Vaskularna hiperreaktivnost je pogosta pri rozacei, kar pomeni, da krvne žilice na obrazu hitro reagirajo na toploto, stres ali začinjeno hrano.

Ljudje z rozaceo imajo pogosto občutljivo kožo, ki pordeči že ob manjših dražljajih.

Sprožilci, kot so sonce, alkohol in ekstremne temperature, lahko poslabšajo simptome.

Priporočljivo je, da kožo ščitimo s kremo z visokim UV-filtrom, še posebej na sončnih dneh.

VITILIGO

Vitiligo je avtoimunska bolezen, pri kateri melanociti (celice, ki proizvajajo pigment) v koži odmrejo, kar povzroči depigmentacijo (bele lise na koži).

Imunski sistem napačno napade melanocite, kar povzroči izgubo pigmenta.

Najpogosteje prizadene področja, kot so obraz, roke in komolci, lahko pa se pojavi kjerkoli.

Koža na teh predelih postane bolj občutljiva na sonce.

Pomembno je, da prizadeta mesta zaščitimo pred sončnimi žarki, saj pomanjkanje pigmenta poveča tveganje za opekline.

HERPES ZOSTER

Herpes zoster je virusna okužba, ki jo povzroča reaktivacija varicella zoster virusa, istega virusa, ki povzroča norice.

Značilna je boleča dermatomalna izpuščaj (izpuščaj v obliki traku), ki običajno prizadene eno stran telesa.

Na primer, oseba lahko po občutku mravljinčenja in bolečine na trupu opazi izpuščaj, ki sledi poteku živca.

Nevralgija (bolečina vzdolž živca) se pojavi pred izbruhom izpuščaja in je pogosto prvi znak.

Virus ostane latenten v spinalnih ganglijih in se aktivira ob oslabljenem imunskem sistemu, na primer med stresom ali boleznijo.

Pomembno je, da prizadeto kožo ohranimo čisto in preprečimo draženje.

KOŽNE BOLEZNI – GLIVIČNE OKUŽBE

Glivične okužbe so kožne bolezni, ki jih povzročajo dermatofiti, kvasovke ali druge vrste glivic.

Najpogosteje prizadenejo vlažna in topla mesta na telesu.

Na primer, oseba po vadbi v telovadnici lahko opazi srbeč izpuščaj med prsti, kar je značilno za tinea pedis (atletsko stopalo).

Glivice se hitro širijo v toplih, vlažnih pogojih, kot so tuši in bazeni, kjer se okužba lahko enostavno prenese.

Tinea corporis se pojavi kot krožen, rdeč izpuščaj z luskastim robom, običajno na trupu ali rokah.

Vlažnost in tesna oblačila pogosto poslabšajo simptome, zato je pomembno ohranjati kožo suho in izogibati se sintetičnim materialom.

KOPRIVNICA

Koprivnica (urtikarija) je kožna reakcija, za katero so značilni srbeči, dvignjeni edemi (koprivke) na koži.

Histamin sproži te reakcije po stiku z alergenom ali zaradi fizičnih dejavnikov, kot je pritisk na kožo.

Na primer, oseba lahko po zaužitju določene hrane opazi rdeče, srbeče izpuščaje, ki se pojavijo nenadoma.

Koprivke se lahko premikajo po telesu in spreminjajo obliko ter velikost. Pogosto izginejo v nekaj urah, vendar se lahko pojavljajo v valovih.

Vazodilatacija (razširitev krvnih žil) povzroči rdečico in oteklino, ki je tipična za to stanje.

Pri fizični urtikariji lahko pritisk ali drgnjenje oblačil sproži pojav koprivk.

Izogibanje sprožilcem, kot so alergeni ali stres, je ključno za preprečevanje novih izbruhov.

REŠITVE ZA TE KOŽNE BOLEZNI

Akne: Pravilna nega kože z nežnim čiščenjem in uporaba izdelkov, ki uravnavajo sebum, lahko pomaga pri nadzoru zamašitve por.

Na primer, redno čiščenje obraza po vadbi zmanjša tveganje za nastanek mozoljev.

Ekcem: Ohranitev kožne pregrade z vlažilnimi kremami preprečuje izsuševanje kože.

Po tuširanju je koristno nanesti vlažilno kremo, da se zadrži vlaga.

Luskavica: Redna hidracija kože in izogibanje sprožilcem, kot so stres ali poškodbe kože (Koebnerjev fenomen), zmanjšata simptome.

Na primer, uporaba vlažilnih krem po tuširanju pomaga ublažiti suhost in luščenje.

Seboroični dermatitis: Uporaba blagih čistil in izdelkov, ki zmanjšujejo prekomerno delovanje lojnic, nadzoruje mastnost in luščenje.

Redno čiščenje lasišča preprečuje nastanek lusk.

Kontaktni dermatitis: Izogibanje sprožilcem, kot so alergeni ali dražila, ter uporaba zaščitnih rokavic pri delu s kemikalijami zmanjša pojav draženja.

Na primer, nosite rokavice pri pranju posode, da preprečite stik z detergentom.

Rozacea: Izogibanje sprožilcem, kot so alkohol, začinjena hrana in sonce, zmanjša izbruhe eritema in telangiektazij.

Uporaba kreme z UV-filtrom zaščiti občutljivo kožo pred sončno svetlobo.

Vitiligo: Prizadeto kožo zaščitite z UV-filtrom, saj pomanjkanje melanina poveča tveganje za sončne opekline.

Nosite lahka oblačila za dodatno zaščito pred soncem.

Herpes zoster: Čisto okolje in izogibanje dražilcem zmanjšata nelagodje med izbruhom izpuščajev.

Ohlajene obkladke lahko uporabite za blaženje srbenja in bolečine.

Glivične okužbe: Ohranjanje kože suhe in čiste preprečuje širjenje glivic.

Po tuširanju noge dobro osušite, še posebej med prsti, da preprečite razvoj tinea pedis.

Koprivnica: Preprečevanje izpostavljenosti alergenom in dražilcem zmanjšuje pojav urtikarije.

Na primer, če je mraz sprožilec, nosite topla oblačila, da preprečite reakcijo.

Če vas zanima vse bolj podrobno o seboroičnem dermatitisu klknite TUKAJ!

VIRI:

• “Global Burden of Skin Disease in 2010: An Analysis of the Prevalence and Impact of Skin Conditions”Povezava do študije
• “Seborrheic Dermatitis: A Clinical Review”Povezava do študije